»ČE POSAMEZNIKA PRESOJAŠ TAKŠNEGA, KAKRŠEN JE, BO OSTAL TAKŠEN, ČE PA GA VIDIŠ TAKŠNEGA, KOT BI NAJ BIL IN KOT MORE BITI, BO TAK TUDI POSTAL« . ( Goethe)
Šola v letošnjem letu nadaljuje z uresničevanjem koncepta dela z nadarjenimi učenci, ki izhaja iz nalog, ki jih šolam za delo z nadarjenimi učenci nalaga Zakon o OŠ. Z uvajanjem koncepta za delo z nadarjenimi želimo uresničevati nalogo šole, da vsakemu učencu omogoča napredovanje v skladu z njegovimi zmožnostmi.
ODKRIVANJE NADARJENIH UČENCEV je strokovno zahtevno opravilo. Poteka v treh stopnjah:
1. stopnja je evidentiranje učencev, ki bi lahko bili nadarjeni. Ta poteka na osnovi različnih kriterijev brez testiranj ali uporabe posebnih ocenjevalnih pripomočkov.
2. stopnja je identifikacija nadarjenih učencev, ki zajema poglobljeno in podrobnejšo obravnavo evidentiranih učencev in vključuje merila: ocena učiteljev (ocenjevalna lestvica nadarjenosti), test sposobnosti in test ustvarjalnosti.
3. seznanitev in mnenje staršev je zadnja stopnja odkrivanja nadarjenih, ko svetovalna služba skupaj z razrednikom seznani starše, da je bil njihov otrok spoznan za nadarjenega in pridobi tudi njihovo mnenje o otroku.
Postopek odkrivanja nadarjenih učencev ni enak v vseh treh obdobjih devetletne OŠ. V prvi triadi se izvedeta samo prva in tretja stopnja postopka. V drugi triadi (ali po potrebi v tretji) pa se izvede tudi druga stopnja postopka – identifikacija, ter se ponovno seznani starše in pridobi njihovo mnenje o otroku. Za učence, ki so bili zaradi različnih vzrokov pri postopku odkrivanja izpuščeni oziroma spregledani, se postopek izvede v celoti v drugi ali tretji triadi.
V tem šolskem letu bomo postopek evidentiranja morebiti nadarjenih učencev izvedli ob koncu šolskega leta v 3. in 7. razredih. V 4. in 8. razredih pa bomo v tem šolskem letu izpeljali postopke identifikacije na predlog razrednika in učiteljev, ki poučujejo učence. Po končanem postopku identificiranja (za učence, katerih starši bodo s postopkom soglašali), bo šola oblikovala individualizirane programa za razvijanje in podpiranje nadarjenosti pri pouku, šolskih in izvenšolskih dejavnostih. Odkrite nadarjene učence se tekoče spremlja.
OBLIKE IN DEJAVNOSTI PRI DELU Z NADARJENIMI UČENCI
1. triada: notranja diferenciacija, individualne zadolžitve učencev, kooperativno učenje in druge oblike skupinskega dela, vpletanje zahtevnejše snovi in nalog, posebne domače zadolžitve, svetovanje literature in drugih učnih sredstev samostojnega učenja, vključevanje v pestre raziskovalne možnosti, dodatni pouk, raznovrstne interesne dejavnosti …
2. triada: notranja, fleksibilna diferenciacija, dodatni pouk, individualizirani programi za delo z nadarjenimi, interesne dejavnosti, priprava za udeležbo na tekmovanjih, osebno svetovanje učencem in staršem, program za razvijanje socialnih spretnosti, program za osebni in socialni razvoj …
3. triada: notranja diferenciacija, fleksibilna diferenciacija, dodatni pouk, delna zunanja diferenciacija (8. in 9. razred), izbirni predmeti, seminarske naloge, raziskovalne naloge, interesne dejavnosti, priprava za udeležbo na tekmovanjih, interakcijske vaje, socialne igre, mladinske delavnice, osebno svetovanje učencem in staršem, svetovanje pri izbiri poklica…
Starše vabimo k sodelovanju s ponudbami svojih dejavnosti ali z idejami za popestritev ponudbe. Z uvajanjem koncepta za delo z nadarjenimi želimo uresničevati nalogo šole, da vsakemu učencu omogoča napredovanje v skladu z njegovimi zmožnostmi.
ZNAČILNOSTI NADARJENIH UČENCEV
»ČE ČLOVEK NE HODI V KORAK S SOPOTNIKI, TO DELA ZATO, KER SLIŠI DRUGEGA BOBNARJA.«
Miselno-spoznavno področje
– razvito divergentno mišljenje – fleksibilnost, originalnost,
– razvito logično mišljenje – analiza, posploševanje, sposobnost sklepanja,
– nenavadna domišljija,
– natančnost opazovanja,
– dober spomin,
– smisel za humor.
Učno-storilnostno področje-široka razgledanost,visoka učna uspešnost,
– bogato besedišče,
– hitro branje,
– spretnost v eni od umetniški dejavnosti,
– motorična spretnost in vzdržljivost,
– visoke aspiracije in potreba po doseganju odličnosti,
– radovednost,
– raznolikost in močno izraženi interesi,
– vztrajnost pri reševanju nalog,
– visoka storilnostna motivacija,
– uživanje v dosežkih.
Socialno in čustveno področje
– nekonformizem,
– močno razvit občutek pravičnosti,
– neodvisnost in samostojnost,
– sposobnost vodenja in vplivanja na druge,
– izrazit smisel za organizacijo,
– empatičnost.
Značilnosti, ki jih lahko ovirajo pri uspešnem delu
– nezainteresiranost za šolo in udeležbo v šolskih dogajanjih,
– strah pred spraševanjem,
– nizka samopodoba, pomanjkanje samozaupanja,
– nesposobnost tvornega delovanja pri skupinskem delu,
– učenca ni možno motivirati z običajnimi spodbudami (dobrimi ocenami, z nagrajevanjem pridnosti, navdušenjem učitelja),
– slaba pozornost,
– hiperaktivnost,
– čustvena in socialna nezrelost.
